Če ste seznanjeni z krog petin — ali pa se preprosto znajdete po ključnih podpisih — morda ste opazili nekaj nepravilnosti. Na primer, tipke, kot sta B-sharp in F-dur, so navidez odsotne, druge pa imajo dve imeni. Če primerjamo C-dur in D-dur, je enostavno videti, da so te note popolnoma enake.
- C-dur: C# D# E# F# G# A# B#
- D-dur: Db Eb F Gb Ab Bb C
Prav tako so po tonu enaki tudi njihovi relativni mladoletniki.
- A-oster mol: A# B# C# D# E# F# G#
- B-mol: Bb C Db Eb F Gb Ab
Ena lestvica, dve imeni
Kdaj luske so na ta način identični, so znani kot enharmonični ekvivalenti. To pomeni, da so te lestvice v resnici le ena lestvica z dvema različnima imenoma.
Enharmonične ekvivalente imajo tudi note in akordi. Tehnično (vendar ne praktično) je lahko vsako od njih neskončno število imen. Na primer, E quadruple-flat bi lahko bil še en način za izgovarjanje C. V praksi se note in lestvice le redko pojavljajo z več kot dvema imeni in obstaja le šest ključnih podpisov z enharmoničnimi ekvivalenti (glej spodnjo tabelo).
V čem je smisel?
Zakaj bi se torej trudil obdržati dva ključna podpisa, če sta njuna merila enaka? Ker ponuja možnost pisanja lestvice z uporabo ostrih ali ravnih. Ker je najbolje uporabiti samo eno vrsto naključno v vsaki kompoziciji ta možnost olajša sestavljanje in branje nekaterih ključnih sprememb.
Na primer, če preklopite s tonale dura F# na njegovo peto, C# dur (ki vsebuje 6 in 7 ostrine), bi bilo neumno zmešati oči in se odločiti za 5-flat Db-dur namesto tega. Vendar pa obstajajo izjeme pri tem nasvetu, zlasti pri raziskovanju modalnih lestvic.
Enharmonični podpisi ključev
| Major / Relative Minor: | Št. ostrih | Enharmonični ključ: | št. stanovanj |
|---|---|---|---|
| B-dur / G#-mol | 5 | Cb-dur / Ab-mol | 7 |
| F# dur / D# mol | 6 | Gb dur / Eb mol | 6 |
| C# dur / A# mol | 7 | Db-dur / Bb-mol | 5 |
