Prvi dnevi metanja diska
Metanje diska sega v antiko Grške olimpijske igre, kot je prikazano v tem petem stoletju pr. kip iz Britanski muzej, "Discobolus", avtor kipar Miron. 8. stoletje pr.n.št. pesnik Homer je omenil tudi met diska, ki je bil del peteroboja Grkov. Zgodnje plošče so bile izdelane iz neobdelanega brona in železa in so bile očitno težje od današnjega tekmovalnega diska.
Moderni olimpijski disk
Primerno je, da so prve moderne olimpijske igre leta 1896 vključevale prireditev meta diska, ki ga je osvojil Američan Robert Garrett.
Ženske se pridružijo olimpijskim igram
Ko so ženske leta 1928 nastopile na olimpijskih tekmah v atletiki, je bil njihov edini dogodek v metanju diska. Američanka Lillian Copeland, prikazana zgoraj na ilustraciji, ki prikazuje njen nastop z zlato medaljo, si je leta 1928 prislužila srebrno medaljo, preden je dosegla zlato leta 1932.
Štirikratni prvak
Američan Al Oerter je v letih 1956-1968 prevladoval na olimpijskem disku in osvojil štiri zaporedne zlate medalje, obenem pa vsakič postavil nove olimpijske rekorde. Na zgornji sliki je na igrah leta 1956.
Svetovni rekordi
Vzhodni Nemec Jurgen Schult je 6. junija 1986 postavil svetovni rekord v metu diska 74,08 metra (243 čevljev). Od leta 2015 oznaka še vedno velja. Druga vzhodna Nemka, Gabriele Reinsch, je 9. julija 1988 postavila ženski svetovni rekord v disku z metom 76,80 metra (251 čevljev, 11 palcev).
Sodobno metanje diska
Vzhodni Evropejci so na olimpijskih tekmovanjih 21. stoletja prevladovali tako pri moških kot pri ženskah. Litvanec Virgilijus Alekna, prikazan na svetovnem prvenstvu 2005, je osvojil zlati olimpijski medalji v letih 2000 in 2004.
londonski prvak za moške
Nemec Robert Harting je osvojil zlato medaljo na olimpijskih igrah 2012 za moške z metom 68,27 metra (223 čevljev, 11 palcev).
Razburjenje v Londonu
Sandra Perkovič Hrvaška je bila leta 2012 olimpijska prvakinja v disku. Njen najdaljši met je prepotoval 69,11 metra (226 čevljev, 8 palcev).
